To sta dve izmed najpogostejših vprašanj ki ju slišimo v zobozdravstveni ambulanti, saj ima mnogo ljudi še vedno kako amalgamsko plombo.
Moje stališče, ki je tudi stališče slovenske in mednarodne stroke je, da amalgamske plombe niso škodljive. Resne študije škodljivosti amalgama niso dokazale. So se pa seveda s časom povečale estetske zahteve, tudi komercialni vidiki niso zanamarljivi in dandanes ima amalgam tako v stroki kot javnosti precej nasprotnikov. Po mojem mnenju je demonizacija amalgama pretirana in tu se rad spominjam stavka enega izmed najbolj znanih svetovnih parodontologov, Sandra Cortellinija: »resno zobozdravstvo se ne ukvarja z zamenjavo amalgama!«.
Za ljudi je živo srebro, ki ga imamo v amalgamskih plombah, zanemarljivega pomena. Kot primerjava: veliko več škodljivega živega srebra, kot se ga zaradi korozije sprosti iz amalgamskih plomb, je v nekaterih ribah, zlasti tistih z daljšo življenjsko dobo, npr. tunah, mečaricah. Dejansko je pred časom bil iz polic slovenskih trgovin umaknjen izdelek zamrznjene ribe, ki je presegal dovoljeno količino živega srebra, vendar določeno količino živega srebra vsebuje vsaka konzerva tune.
Seveda se na novo zelo malo plomb dela iz amalgama, ki je pa v redkih primerih še vedno klinično najbolj zanesljiv. Kompozitne plombe (t.i. »bele«) imajo namreč kar nekaj lastnosti, ki presegajo amalgam. Najbolj očiten je seveda estetski vidik, za sam zob je pa še bolj pomembno dejstvo, da nam kompozitni materiali omogočajo, da pri odstranjevanju kariesa odstranimo samo toliko zoba, kot je potrebno. Pri amalgamu pa smo večkrat morali žrtvovati tudi del zdravega zoba. Žal to tudi hkrati pomeni, da če amalgamsko plombo nadomestimo s kompozitno, izgube predhodno žrtvovanega zdravega dela zoba ne bomo dobili nazaj – ravno zato je velika razlika ali na določenem zobu delamo plombo prvič (s kompozitom se lahko izognemo odstranjevanju zdravih delov zoba) ali pa samo nadomeščamo predhodno amalgamsko (v tem primeru ta še kako pomemben vidik odpade).
Moje mnenje je torej, da kakovostno narejenih amalgamskih plomb ni potrebno zamenjevati. Indikacije za zamenjavo amalgamskih plomb so estetske narave, prisotnost kovinskega okusa v ustih zaradi prisotnosti več različnih kovin, alergije na nekatere komponente amalgama (ni nujno, da je to živo srebro); za večje amalgamske plombe, ki oblikovno ne ustrezajo anatomski obliki zoba je ustrezna rešitev inlay oz. onlay, to je ulita plomba, ki jo izdela zobotehnik.
Pomembno je, da pri odstranjevanju amalgamskih plomb ukrepamo tako, da pacienta in zdravstveno osebje čim manj obremenimo z opilki, ki pri tem nastajajo. Pri tem je pomembno, da uporabljamo posebne svedre za odstranjevanje kovine, t.j. tudi amalgama, sesanje s posebej prilagojenimi sesalci in uporaba zaščitne opne.